Rusija obuja duhove preteklosti, a nezadovoljstvo postaja vse glasnejše

Štiri leta po obsežni invaziji na Ukrajino Rusija vstopa v pomlad nezadovoljstva. Občasni izpadi elektrike v ruskih mestih so začeli vse bolj vplivati na življenja običajnih državljanov, hkrati pa se pojavlja tudi vse pogostejše javno nasprotovanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Rusija je doslej sorazmerno uspešno prenašala gospodarske pritiske vojne, medtem ko je njenim varnostnim službam uspelo zadržati proteste nezadovoljnih državljanov pod nadzorom. Konflikt na Bližnjem vzhodu pa je ruskim vojnim prizadevanjem nepričakovano pomagal zaradi višjih cen nafte, piše CNN.

Kljub temu se zdi, da državni represivni aparat zdaj prehaja v višjo prestavo. V zadnjih tednih so organi pregona sprožili nov val odmevnih političnih aretacij in racij, ruska vlada pa hkrati oživlja duhove sovjetske preteklosti.

Najnovejši primer

V torek so uradniki ruskega preiskovalnega odbora izvedli racijo v prostorih enega največjih ruskih založnikov in pridržali zaposlene. Kot trdijo oblasti, gre za racijo v okviru eno leto trajajoče preiskave, kjer so pod drobnogled vzeli širjenje "LGBTQ propagande".

Založnik Eksmo, kjer so izvedli racijo, je lastnik založniške znamke Popcorn Books, ki izdaja mladinsko leposlovje. Posebno pozornost preiskovalcev pa je verjetno pritegnila uspešnica iz leta 2021, ki pripoveduje zgodbo o romanci, ki se je spletla med dvema mladima moškima v sovjetskem poletnem taboru.

Oblasti so že lani pridržale več posameznikov, povezanih z založbo, založniška znamka Popcorn Books pa je bila januarja ukinjena.

Putin kot branilec tradicionalnih vrednot

Putinova Rusija je že dolgo sovražno nastrojena do tega, kar sama označuje za nevarne zahodne ideje, pri čemer se voditelj Kremlja predstavlja kot branilec tradicionalnih vrednot.

Leta 2023 je rusko vrhovno sodišče tako imenovano "mednarodno gibanje LGBTQ" razglasilo za ekstremistično organizacijo in prepovedalo vse njihove aktivnosti v Rusiji. To v praksi pomeni, da so lahko tudi dejanja, ki jih oblasti označijo za LGBTQ aktivizem, povod za stroge kazenske sankcije. V primeru Eksma je bilo tako sporno že samo izdajanje knjig.

Ruska državna tiskovna agencija TASS je poročala, da so bili vodilni menedžerji Eksma po zaslišanju ob plačilu varščine izpuščeni. Vendar založniška industrija ni edino področje, kjer je prostor za svobodo izražanja vse bolj na udaru.

Racija tudi v uredništvu neodvisnega časopisa

Na začetku aprila je policija izvedla racijo tudi v uredništvu neodvisnega časopisa Novaja Gazeta, katerega soustanovitelj je leta 2021 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Ruska državna tiskovna agencija RIA Novosti je ob sklicevanju na ministrstvo za notranje zadeve poročala, da so novinarja Olega Roldugina pridržali zaradi zaslišanja v povezavi s kazenskim postopkom zaradi domnevnega nezakonitega ravnanja z osebnimi podatki. Roldugin je pred zaslišanjem krivdo zanikal.

Zastraševalni učinek tega primera pa je očiten. Novaja Gazeta je bila namreč po invaziji na Ukrajino leta 2022 prisiljena ukiniti tiskano izdajo, vendar še naprej izhaja na spletu, racija pa dodatno potiska ostanke svobodnega tiska v Rusiji na rob.

Deljenje neodvisnih novic je v Rusiji že zdaj zahtevno. Vlada prepoveduje priljubljena družbena omrežja, kot sta Facebook in Instagram, ter si prizadeva uvesti državno nadzorovano aplikacijo za sporočanje MAX kot privzeto platformo za digitalne storitve.

Racija v Novaji Gazeti pa je sovpadla z dnem, ko je rusko vrhovno sodišče v Rusiji ustanovljeno organizacijo Memorial, ugledno organizacijo za človekove pravice z dolgo tradicijo, označilo za "ekstremistično". V izjavi za javnost je visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk dejal, da takšna oznaka "dejansko kriminalizira kritično delo na področju človekovih pravic" v Rusiji.

Ruska vlada obuja sovjetsko preteklost

Medtem ko se pritisk na medije stopnjuje, oblasti hkrati obujajo stare simbole politične represije. Pred nekaj dnevi so Akademijo FSB, kjer se je Putin izobraževal za agenta KGB, preimenovali v spomin na Feliksa Džeržinskega, zloglasnega ustanovitelja sovjetske tajne policije.

Odstranitev kipa Džeržinskega pred sedežem KGB leta 1991 je bilo namreč eno od simbolnih dejanj, ki so zaznamovala konec Sovjetske zveze. A zdi se, da si ruske oblasti prizadevajo ponovno sprejeti temno, totalitarno preteklost države.

Kot je v četrtek poročal Reuters, so veleposlaništva Poljske, Estonije, Litve in Latvije vložila protest pri ruskem zunanjem ministrstvu, potem ko so v sibirskem mestu Tomsk odstranili spominski kompleks, posvečen žrtvam sovjetske tajne policije.

Že v začetku tega meseca pa je Rusija sprožila ogorčenje z namestitvijo razstave, za katero so nekateri komentatorji dejali, da skruní Katinski spomenik, kraj množične usmrtitve poljskih vojnih ujetnikov, ki so jo Sovjeti izvedli leta 1940.

"Obveščanje javnosti je lahko škodljivo"

A medtem ko ruska vlada obuja duhove sovjetske preteklosti in vsakdanje življenje običajnih Rusov dela precej bolj neprijetno, ruski predsednik Vladimir Putin v javnosti kaže ravnodušnost.

Minuli četrtek pa je Putin prekinil molk in naslovil težavo občasnih izpadov elektrike, ki so v začetku marca prizadeli prestolnico države.

"Ne morem mimo tega, kar ljudje opažajo tudi v velikih mestih. Redko se zgodi, a žal se dogaja," je dejal in pojasnil, da govori o "določenih težavah z internetom in izpadih v večjih metropolitanskih območjih."

Putin je dodal, da so nezaželene motnje v delovanju interneta "povezane z operativnim delom za preprečevanje terorističnih napadov". Hkrati pa je namignil, da je obseg obveščanja javnosti omejen.

"Obsežno vnaprejšnje obveščanje javnosti je lahko škodljivo za operativno delo, saj storilci vendarle vse slišijo in vidijo," je dejal in dodal: "Seveda bodo, če do njih pridejo informacije, prilagodili svoje kriminalno vedenje in načrte."

Življenje v času vojne pomeni tudi prenašanje določenih nevšečnosti, je torej Putin z besedami CNN analitika Hodga želel sporočiti državljanom. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da ruske varnostne službe širijo in poglabljajo pritisk na civilno družbo, ruski predsednik pa da ne kaže znakov popuščanja.

Avtor CNN analize: Nathan Hodge